»Vedno se mi je zdelo, da živim neko vzporedno življenje: doma patriarhalna vzgoja, ko so se pri nas vrata zaprla, je bilo tako, kot da smo nekje v Črni gori – v Mariboru. Šola pa je bila seveda takšna, kot je bila, slovenska, liberalna.«
»Ko ste se vpisovali AGRFT, so vas opozorili, da se boste morali naučiti slovensko. Mi Štajerci imamo vedno ta problem. Ko mi je profesor rekel, ti se boš morala slovensko šele naučiti, sem mislila, kaj je zdaj to, se mi pozna kakšen balkanski L, je rekel, ker štajersko ni slovensko. Bila sem prizadeta, potem pa je zahteval od mene, da se naučim nekaj iz Gorskega venca v izvirniku, potem pa je rekel, da ni to nič, da nisem čisto nič Črnogorka, da ni nič v meni tega. Meni pa je bilo nerodno zaradi tega. Potem je prišlo do razprave: Kaj sploh si, si Slovenka, si to? Jaz sem potem rekla, kot se je takrat reklo, da sem Jugoslovanka, in potem so šele navalili name, saj tega ni, sram te bodi, kateri jezik pa govorite. Ko sem pozneje nekemu sošolcu pripovedovala o tem dogodku, mi je rekel: 'Jaz bi ti isto rekel. Hočeš, da ti povem, kaj si?' Sem rekla: 'Lepo prosim.' 'Ti si Štajerka,' je dejal. In od takrat je ostalo tako.«
»Jaz sem 'pjevnica', to je cerkveni zbor. Včasih sem tudi sama. Zelo sem ponosna, da lahko sama zapojem liturgijo, kar ni ravno najlažje, zato sem se dolgo učila. Pop poje, izgovarja molitve predvsem v srbščini, nekatere dele v cerkveni slovanščini, 'pjevnica' pa je izključno v staro cerkveni slovanščini.«
»Pojete v stari cerkveni slovanščini?Tako je. Jaz sem 'pjevnica', to je cerkveni zbor. Včasih sem tudi sama. Zelo sem ponosna, dalahko sama zapojem liturgijo, kar ni ravno najlažje, zato sem se dolgo učila. Pop poje, izgovarja molitve predvsem v srbščini, nekatere dele v cerkveni slovanščini, 'pjevnica' pa je izključno v cerkveni slovanščini. To je res nenavadna, lepa izkušnja.«
